Tiskalnik
- iglični ali matrični,
- brizgalni ali črnilni,
- laserski in
- sublimacijski foto tiskalnik.
1. Iglični tiskalnik
Tiska podobno kot pisalni stroj. Črke, ki jih preko pisalnega traku odtisne na papir, proizvede z udarci več kovinskih iglic, ki so v pisalni glavi. Navpično poravnana iglica se lahko sproži posebej in naredi piko na papirju. Gostota iglic v pisalni glavi določa kakovost izpisa (običajno 9 ali 24 iglic, tudi 48).
Čeprav po kakovosti izpisa iglični tiskalniki zaostajajo za brizgalnimi ali laserskimi, sta njihovi glavni prednosti:
- tiskanje na neskončni papir in
- tiskanje v kopijah (položnice); ker je pomembna moč udarca.
- počasnost,
- dragi,
- enobarvni,
- slaba ločljivost.
Tehnologijo brizgalnega tiskanja sta leta 1979 neodvisno (vsaj tako trdita) razvili podjetji Canon in Hewlett-Packard.
Prvi črno-beli tiskalnik je razvil leta 1984 Hewlett-Packardov ThinkJet. Že leta 1985 se je na trgu pojavil prvi barvni brizgalnik – HPjev Paintjet.
Ideja brizgalnega tiskanja je še danes enaka kakor leta 1984.
Zgradba in delovanje
Osnova je tiskalna glava, ki ima množico miniaturnih šob, skozi katere nadzorovano in zelo hitro brizga barvilo (črno, svetlo modro, rumeno in vijolično, pri foto modelih tudi še zelo svetlo modro, svetlo vijolično in včasih celo rdeče in zeleno). Glava je nameščena na vodilu, po katerem ga levo in desno s pomočjo pogonskega traku premika servo motorček. Za premik po drugi osi skrbi drug motorček, ki skrbi za premikanje papirja. Tako je mogoče barvne kapljice brizgati v dveh dimenzijah, kar je pravzaprav definicija tiskanja – sestavljanje slike iz posameznih barvnih pik.
Podobo na papirju ustvari tako, da nanj iz posebne posodice skozi drobne šobe brizga hitro sušeče se črnilo (ali barvo). Slika je zelo kakovostna. Lahko tiskamo tudi na prosojnice. Njihova slaba stran je njihova hitrost oz. bolje rečeno počasnost (npr. 4 črnobele strani na minuto).
Današnji tiskalniki imajo tiskalne glave tudi z več kot 5000 šobami, iz katerih brizgajo kapljice, ki imajo volumen tudi samo 1 pl.
Ker je tiskanje z majhnimi kapljicami počasno (za popolnitev neke površine potrebujemo veliko majhnih kapljic), lahko danes vsi brizgalniki tiskajo tudi z večjimi kapljicami. Po potrebi jih »vključi« gonilnik. Še več, brizgalniki lahko danes na isto mesto izstrelijo več kapljic različnih barv in tako ustvarjajo prave barvne odtenke.
Hitrost brizganja kapljic je izredna – vsaka šoba lahko izstreli več kot 20.000 kapljic na sekundo (prvi modeli le 1200).
Tehnologiji brizganja barvnih kapljic:
- toplotna (Cannon, HP, Lexmark, Kodak): toplotne brizgalne glave delujejo po načelu grelnih elementov, ki v vsaki posamezni šobi (premera le 10 mikrometrov) silno hitro segrejejo črnilo, da dobesedno eksplodira v smeri proti papirju;
- piezo (Epson, Brother): temeljijo na posebnih kristalnih elementih (piezo), ki imajo zanimivo lastnost, da ob dovajanju električnega toka spremenijo obliko. Sprememba oblike kristalov v šobah povzroči, da se barvilne kapljice zaradi nastalega tlaka iztisnjejo na papir. Ko električnega toka ni več, se element piezo spet poravna. Je manj »nevarno« in bolj zanesljivo kot toplotni model.
Razlike med »navadnimi« fotografijami in tistimi, ki jih natisnemo s šestbarvnimi modeli, so majhne in vidne le zelo natančnemu očesu, a vendarle opazne. Predvsem v mehkih barvnih prelivih, na primer na človeški koži (obrazu) ali modrem nebu. Šestbarvni odtis je na teh področjih veliko mehkejši.
3. Laserski tiskalnik
Laserski tiskalnik deluje podobno kot fotokopirni stroj.
Carlson je leta 1946 našel podjetje Haloid Company, ki je danes znano kot Xerox, ki je bilo pripravljeno izdelati prvi elektrostatični fotokopirni stroj.
Prvi »samodejni« fotokopirni stroj, Xerox 914 (podjetje se je medtem že preimenovalo), je prišel na trg šele leta 1959. Natisnil je sedem strani na minuto in
na njem temeljijo pravi vsi sodobni fotokopirni stroji in laserski tiskalniki.
Leta 1978 je Gary Starkweather (Xerox) razvil postopek, v katerem je elektrostatični boben fotokopirnega stroja na primernih mestih razelektril z laserskim žarkom in ne s preslikanjem papirne predloge z lučjo. Na podlagi njegovega postopka so izdelali prvi laserski tiskalnik.
Laserski tiskalniki zaradi visoke cene v začetku osemdesetih niso doživeli večje priljubljenosti.
Leta 1984 je Hewlett-Packard predstavil svoj tiskalnik LaserJet:
- večjo kakovost izpisa, kot so jo lahko ponudili matrični tiskalniki;
- boljši izpis v primerjavi z matričnim tiskalnikom (imel je ločljivost 300 pik na palec);
- hitrost tiskanja (8 strani na minuto);
- v poslovnem svetu uspejo laserski tiskalniki.
Delovanje laserskega tiskalnika
Glavni del laserskega tiskalnika je valj (boben), ki ga lahko statično naelektrimo, s svetlobo pa se ga da razelektriti. Laser, po katerem so tiskalniki dobil ime, ima vlogo natančnega razelektrevanja, risanja po bobnu.
Pri nekaterih novejših laserskih tiskalnikih so laser zamenjale svetleče diode (LED), vendar je ime laserski tiskalnik ostalo.
Tiskanje s pravim laserskim tiskalnikom je zelo hitro, predvsem s črno-belim, saj mora papir le čez en valj. Pri barvnem tiskanju pa gre vsak list čez valj štirikrat, vsakič se nanese druga barva (črna, rumena, modra, vijolična), zato je tiskanje počasnejše.
Pri vsakem valju se na papir nanese ena od štirih barv, ki jih uporablja tiskalnik. Pri tiskalnikih, ki namesto laserja uporabljajo LED diode, pa je kljub enemu valju tiskanje barvnih strani enako hitro kot tiskanje črno-belih strani. Za to je kriva postavitev svetlečih diod, ki so postavljene v štiri vrste, za vsako barvo ena vrsta.
Postopek tiskanja pri laserskih tiskalnikih lahko opišemo v šestih korakih:
1. S posebno elektrodo imenovano koroton na valj enakomerno nanesemo pozitiven naboj.
2. Z laserskim žarkom, pri nekaterih tiskalnikih z LED diodami, tiskalnik »riše« po vrtečem se valju in z žarkom razelektri določene dele valja.
3. Delci barve so pozitivno nabiti, zato se pri nanašanju odbijejo od naelektrenih delov valja, na razelektrene dele pa se barva prime.
4. Ob nadaljnjem vrtenju valja se pozitivno nabiti delci barve prenesejo na papir, ki ga ob vhodu negativno naelektrimo.
5. Da se lahko papir po tiskanju odlepi od valja, ga moramo takoj razelektriti. Papir nato potuje do dveh valjastih grelcev razvijalne enote, kjer se barva zaradi toplote raztali in sprime z vlakni na papirju.
6. Preostanek barve odstranimo s pomočjo ščetke, valj pa razelektrimo s svetlobo. Postopek se nato ponovi.
Izpis
Za izboljšanje izpisa poskrbi programska oprema. Zavedati se moramo, da je ne glede na oznake izdelovalca izpis laserskega tiskalnika z ločljivostjo 1200 pik na palec praviloma boljši od izpisa tiskalnika z ločljivostjo 600 pik na palec in s programskimi algoritmi izboljšanim izpisom, ki simulira 1200 pik na palec. Je pa programsko izboljšan izpis praviloma boljši od izpisa pri dejanski ločljivosti tiskalnika.
Lastnosti laserskega tiskalnika:
1. Ločljivost
Ločljivost tiskanja je podana v pikah na palec, danes vsaj 600 pik na palec.
Tiskalniki imajo lahko:
- asimetrične ločljivosti (npr. 1800 × 600 pik) ali pa je
- ločljivost mehanike tiskalnika izboljšana s pomočjo programskega algoritma, kar izdelovalci navadno navedejo kot večjo ločljivost od dejanske.
Tiskalnik z ločljivostjo 600 pik na palec ima programsko ločljivost 1200 pik na palec, če izdelovalec meni, da je kakovost algoritma za izboljšanje izpisa tako dobra, da je izpis tiskalnika primerljiv s tiskalnikom, ki ima strojno ločljivost 1200 pik na palec. Resnici na ljubo so izdelovalci pri teh ocenah precej optimistični in kljub temu da je razlika v kakovosti izpisa po vklopu programske ločljivosti izpisa v primerjavi z izpisom pri strojni ločljivosti tiskalnika vidna, ta navadno vseeno ne dosega kakovosti izdelka, ki ga natisnemo na tiskalniku z večjo strojno ločljivostjo.
2. Hitrost tiskanja
Hitrost tiskanja je podana v straneh na minuto. Pri laserskih tiskalnikih so navedbe o hitrosti tiskanja bliže dejanski hitrosti. Izpis polne strani besedila pri laserskih tiskalnikih traja prav toliko kot izpis skoraj praznega lista. Odstopanja od navedene vrednosti so zato redke, zgodi pa se tudi, da je tiskalnik celo za nekaj odstotkov hitrejši od navedene hitrosti tiskanja.
Pri merjenju hitrosti tiskanja v straneh na minuto navadno ne upoštevamo časa, ki ga tiskalnik porabi za izpis prve strani. Pred dejanskim tiskanjem namreč poteka še obdelava podatkov, ta pa je odvisna od več dejavnikov. Zato je tudi podatek o času izpisa prve strani dokaj pomemben za oceno o tem, kako hiter bo tiskalnik v praksi, kjer vendarle največkrat tiskamo le kratke dokumente.
Vsi podatki o hitrosti, ki jih navajajo izdelovalci, so seveda izmerjeni pri privzeti ločljivosti, poleg tega veljajo za liste velikosti A4.
3. Zmogljivost predala/pladnja in odlagalnika
To je pomembno v poslovnem svetu. Pri veliki količini izpisov je zelo nerodno, če je zmogljivost podajalnika premajhna in moramo tiskalnik neprestano polniti. Zmogljivejši tiskalniki imajo po več predalov, kar nam omogoča bodisi večjo zmogljivost, če v vse predale vstavimo isto velikost papirja, bodisi večjo prožnost pri tiskanju, saj damo lahko v različne predale različne vrste papirja in tako brez vstajanja od mize kar v gonilniku tiskalnika izberemo, na katero izmed ponujenih predlog za tisk želimo tiskati.
4. Priporočena mesečna zmogljivost
Podatek o največji priporočeni mesečni zmogljivosti nam pove, največ koliko listov naj bi na mesec natisnili s tiskalnikom, se pravi, do katere meje lahko tiskalnik »privijemo«. Če navedeno vrednost tu in tam prekoračimo, tiskalniku navadno ni hujšega, če pa tiskalnik neprestano uporabljamo prek meja, ki jih je zanj postavil izdelovalec, pa povečamo možnost okvare, saj sestavni deli, predvsem mehanski, niso kos večji količini tiskanja od predvidene.
5. Vmesniki
Opremljenost z vmesniki je eden pomembnejših podatkov.
Večina današnjih tiskalnikov nižjega razreda priključimo na:
- vmesnik USB,
- zaporedni vmesnik,
- omrežni vmesnik: pri tiskalnikih višjega razreda. Zmogljiv tiskalnik, namenjen skupinskemu delu, namreč nima smisla povezati neposredno na računalnik. Osnovni nabor vmesnikov lahko pogosto razširimo za doplačilo. Ne smemo pozabiti na ceno tiskalnika. Pri tem ne smemo upoštevati samo cene nakupa tiskalnika.
6. Cena izpisa strani
Če bomo veliko tiskali, je še pomembnejši podatek cena izpisa strani. Pri njej upoštevamo ceno in zmogljivost potrošnega materiala:
- barvila
- valja
- razvijalne enote in
- morebitnih drugih zamenljivih delov.
Pri cenejših laserjih je cena zamenjave barvila in valja pogosto višja od cene tiskalnika.
4. Sublimacijski foto tiskalnik
Uporablja tehnologijo sublimacijskega tiska (D2T2 Dye Difusion Terminal Transfer). To tehnologijo že nekaj časa uporabljajo v zabaviščnih parkih, kjer obiskovalci lahko dobijo svojo fotografijo.
Delovanje sublimacijskega foto tiskalnika:
Brizgalni tiskalnik ima in uporablja tekoča barvila, ki jih v obliki kapljic brizga na papir.
Pri sublimacijskem tiskalniku je barvilo nanešeno na posebno prozorno folijo. Po vrsti so v folijo sestavljeni rumeni del, svetlo modri del, vijoličasti del in prozorni del, ki služi za zaščito. In tako v istem vrstnem redu naprej.
Tiskanje poteka tako, da posebna glava segreva barvilo na foliji in to izpari (oz. sublimira, kot se reče neposrednemu prehodu iz trdega v plinasto stanje) in se na papirju spet strdi. Različne temperature glave povzročijo sublimacijo različnih količin barve in s tem ustvarjajo odtenke.
Današnji tiskalniki zmorejo do 256 odtenkov posamezne osnovne barve. Po tem, ko je nanešena ena od barv, se papir potegne nazaj v tiskalnik in proces se ponovi še za drugo, tretjo in nazadnje za četrto. Kot rečeno, ta je prozorna in ščiti izdelek. »Prozorno barvo« znajo nekateri tiskalniki še dodatno izkoristiti. Z njo natisnejo (če v gonilniku tako izberemo) različne vzorce, ki fotografiji dodajo nekakšen vodni žig, ali pa (če je vzorec zelo droben) ustvarijo nekakšen mat oz. nesvetleč vtis.
Prednosti:
- majhni: namenjeni so le tiskanju fotografij;
- neposredno tiskanje iz fotoaparata ali pomnilniških kartic, zato ni potreben računalnik;
- potrošni material kupujemo v paketu, ki obsega kaseto z barvilom in paket papirja;
-
sublimacijske fotografije so odporne proti:
- prstnim odtisom,
- osnovnim mehanskim poškodbam, vodi,
- ultravijoličnim žarkom;
- možno tiskanje dokumentnih fotografij na nekaterih modelih.
Slabosti:
- nima črne barve (z mešanjem ostalih barv)
- največja ločljivost 403 dpi
- tiskamo samo fotografije
Iglični tiskalnik Brizgalni tiskalnik Laserski tiskalnik Sublimacijski tiskalnik

Pravilno Nepravilno
Pravilno Nepravilno
Pravilno Nepravilno