Monitor
Monitor je izhodna enota, namenjena prikazovanju podatkov iz računalnika na zaslon.
Vrste monitorjev:
- monitor s katodno cevjo (ang. Cathode-Ray-Tube – CRT)
- monitor s tekočimi kristali (ang. Liquid-Crystal-Display – LCD).
Monitor s katodno cevjo (CRT)
Osrednji element je katodna cev.
Zgradba:
- elektronski topovi, ki izstreljujejo proti zaslonu elektrone v treh snopih; v snopu za rdečo, zeleno in modro barvo,
- elektronski žarek; RGB (rdeč, moder, zelen),
- elektronika (anoda, katoda, maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, odklonske tuljave),
- zaslon, prevlečen s fosforno plastjo.
Delovanje
Ko elektronski žarek, ki nastane v elektronskem topu, iz zadnjega dela katodne cevi udari v piko, ta zažari. Žarek se na magnetenih odklonskih tuljavah (ploščah) odkloni po x in y osi. Žarek zadene v piko na zaslonu, ki je iz fosforja in zažari. Žarek krmilijo podatki, ki jih pošilja grafična kartica, tako da z večjo ali manjšo močjo udarja v ustrezne pike, da te bolj ali manj zasvetijo. Pike so na notranji strani razporejene po vrsticah in stolpcih.
Tehnične značilnosti monitorja s katodno cevjo:
- Ločljivost: ločljivost zaslona je število pik, ki jih zmore prikazati zaslon. Podana je z dvema številoma, ki predstavljata vodoravno in navpično gostoto mreže pik (npr. 800 x 600, 1024 x 768). Torej 786.432 točk kreira sliko na zaslonu. Več točk pomeni boljšo in detajlnejšo sliko na zaslonu.
- Velikost: velikost zaslona je podana z dolžino njegove diagonale (enota je palec; 1'' = 2,54 cm). Velikosti: 15", 17", 19", 21". Večja diagonala pomeni večjo delovno površino in večjo ločljivost (delamo udobno in omogoča prikaz večje količine podatkov).
Velikost | Ločljivost |
15" | 800 x 600 |
17" | 1280 x 1024 (1024 x 768) |
19" | 1280 x 1024 / 1600 x 1200 |
21" | 1600 x 1200 |
V tabeli so predstavljene ločljivosti CRT monitorja.
Slabosti: če uporabljaš večjo ločljivost kot je priporočeno, bodo ikone in tekst manjše, kar ni prijetno za oči in delovanje.
- Osveževanje: pomeni kolikokrat na sekundo monitor osveži sliko. Enota je hertz (Hz). Priporočeno je 85 Hz. Fosfor na zaslonu žari le nekaj stotink sekunde in po zadetku elektrona se mora slika venomer osveževati. To pomeni, da mora elektronski top v sekundi večkrat ˝obstreliti˝ ves zaslon. Večkrat ko se slika osveži, stabilnejša je. Če se to ne zgodi dovolj pogosto, vidimo utripanje slike, ki ni ne prijetno ne preveč zdravo.
Monitor s tekočimi kristali (LCD)
Tekoče kristale je leta 1988 odkril avstrijski botanik Friderich Reinitzer, poimenoval pa jih je kmalu za tem nemški fizik Otto Lehman. To so snovi, ki so po fizikalnih lastnostih med tekočim in trdnim stanjem.
Zgradba LCD monitorja
Sestavljen je iz šestih plasti:
- svetloba
- tanka steklena plošča, prevlečena s polarizacijskim filtrom
- elektroda, prevlečena z indijevim oksidom
- plast tekočih kristalov
- elektroda, prevlečena z indijevim oksidom
- tanka steklena plošča, prevlečena s polarizacijskim filtrom
Elektrodi sta povezani z virom električnega toka. Kadar na elektrodah ni napetosti, svetloba prehaja skozi plasti tekočih kristalov in površina zaslona je bela. Ko skozi elektrodi spustimo električni tok, tekoči kristali ne prepuščajo več svetlobe in površina zaslona je črna.
Vrste vmesnikov (priključkov) pri LCD monitorjih:
-
VGA vmesnik (Video Graphics Array): vhod je analogen. Večina izhodov na grafičnih karticah je prilagojena monitorjem s katodno cevjo, torej je signal na njih analogen, kar pomeni, da je treba sliko v monitorju LCD digitalizirati, preden jo prikažemo na zaslonu. Prikaz slike pri monitorjih LCD je namreč digitalen: vsaka pika ima svoj točno določen položaj na zaslonu in je ali prižgana ali ugasnjena. To stori A/D pretvornik, ki pretvori analogni signal v digitalni.
- A/D pretvornik bi bil torej popolnoma nepotreben, če bi lahko monitorje LCD na grafično kartico priključili tako, da bi se izognili dvakratni pretvorbi signala. S tem bi dosegli še boljši prikaz slike na zaslonu in tudi izdelava monitorja bi bila cenejša. Današnji analogno-digitalni pretvorniki so tako natančni, da so razlike v kakovosti prikazane slike glede na način povezave monitorja in grafične kartice skoraj neopazne.
-
DVI vmesnik (Digital Visual Interface). Grafična kartica mora podpirati digitalni priključek. Tovrstnih grafičnih kartic je le malo, zato je malo tudi monitorjev z digitalnimi vhodi.
-
Prednosti DVI izhoda:
- sprejemajo sliko kakršnekoli ločljivosti in z največ 16.7 milijona barvami,
-
- povezovalni kabel daljši,
- kvaliteta slike je boljša.
-
Prednosti DVI izhoda:
Tehnične značilnosti monitorja iz tekočih kristalov:
Vidno polje
Monitorji LCD imajo pri enako veliki navedeni diagonali (npr. 15-palčni monitorji) večjo delovno površino kot monitorji s katodno cevjo. Pri monitorjih, ki imajo katodno cev, proizvajalci navajajo velikost katodne cevi, ki pa je nekaj skrite tudi v plastičnem ohišju, dejansko vidno polje pri monitorjih s katodno cevjo je zato približno za palec manjše. Pri LCD monitorjih tega ni in je zato pri 15-palčnem LCD monitorju vidno polje približno enako kot pri 17-palčnem monitorju s katodno cevjo.
Ločljivost in velikost
Ločljivost je število pik, s katerimi je prikazana slika.
1024 x 768: to pomeni, da je zaslon širok 1024 pik in visok 768 pik. Več pik sestavlja sliko, boljša je.
Velikost | Ločljivost |
17" | 1024 x 768 |
19" | 1280 x 1024 |
21" | 1600 x 120 |
V tabeli so prikazane velikosti in ločljivosti za LCD monitorje.
LCD monitorji zaradi določenih tehnoloških omejitev ne bodo primerni za uporabnike, ki pogosto menjavajo ločljivosti zaslona, to pa so predvsem tisti uporabniki, ki osebni računalnik uporabljajo za igranje iger. Monitorji LCD imajo namreč nespremenljivo ločljivost.
Vkolikor je ločljivost manjša, LCD monitorji sliko prikažejo s črnim robom ali pa jo raztegnejo čez ves zaslon, slika pa postane neostra in ponavadi tudi kockasta. Pri nekaterih modelih sploh ni možen prikaz slike, ki je večja od ločljivosti monitorja, spet drugi prikazujejo samo del slike.
Osveževanje
Hitrost osveževanja pomeni hitrost izrisa slik, ki je pri LCD hkratna. Osvežijo se samo tiste pike, ki so se spremenile. Priporočena je 70-krat v sekundi.
Kontrastno razmerje
Kontrastnost je razmerje med najtemnejšo in najsvetlejšo možno prikazano barvo in je navadno med 1:200 in 1:300.
Visoko kontrastno razmerje potrebujemo predvsem v temnejših okoljih in pri temnejših zaslonskih slikah. Če je kontrastno razmerje nizko, črna barva na zaslonu ni povsem črna, temveč temno siva. To je pomembno predvsem pri igranju iger in gledanju filmov.
Odzivni čas
Odzivni čas je čas, ki je potreben, da prižgano piko na zaslonu ugasnemo in jo prižgemo nazaj. To je pomembno pri igranju iger, gledanju filmov in takrat ko imamo na zaslonu hitro premikajoče se dele slike. Pri LCD je 12 ms.
Svetlost slike
Svetlost slike je podatek, ki pove, kako svetla je slika zaslona (enota lumni; v 300 cd/m2).
Kotna vidljivost
Pri LCD-jih je slika pri gledanju pod kotom vedno nekoliko slabša kot pri neposrednem gledanju na zaslon. Slika je nekoliko temnejša, spremenijo se tudi barve. Večinoma je kot, pod katerim lahko gledamo na LCD in vidimo uporabno sliko, dovolj velik pri vseh zaslonih LCD, tako da slabša kotna vidljivost ne ovira udobnega dela. Pri gledanju zaslona iz strani zaradi osvetlitev zaslona od zadaj slika pod kotom ni tako dobro vidna.

Pravilno Nepravilno
Pravilno Nepravilno
Pravilno Nepravilno