Podatek, znanje, informacija
Ko želimo svoje znanje posredovati drugim, ga moramo predstaviti tako, da ga bodo razumeli in znali vgraditi v svoj model. Znanje izrazimo z jezikom (pogovorni jezik, likovni jezik, jezik gibov, zvokov in vonjev). Z jezikom ne moremo prikazati realnosti, kakršna je bila v trenutku prejemanja vtisov. Zato jo le opišemo. Narišemo ali predstavimo jo tako, da uporabimo različna opredmetenja realnosti.
PODATEK je opredmeteno dejstvo (črke, številke, merske enote) o določeni stvari, s katerim predstavimo informacijo.
ZNANJE, ki ga posredujemo drugim, predstavimo s podatki. Sporočilo je znanje, ki potuje od oddajnika do prejemnika. Ko prejemnik prejme sporočilo, iz njega razbere podatke in nadgradi svoje znanje.
INFORMACIJA je vsako sporočilo, ki nam pove nekaj novega.
Informacija se zgradi pri prejemniku in vsak si jo zgradi na svoj način.
Primer
Slepi človek je na prehodu za pešce. Pritisne gumb na semaforju, ki zapiska, ko je zelena luč. S piskom se mu predstavi dejstvo. Slepec iz podatka naredi informacijo, ker pozna prometne predpise (ima znanje). Podatku pripiše pomen: sedaj gre lahko čez cesto.
Če pešec ne bi dobil podatka, si ne bi mogel ustvariti informacije. Enako bi se mu zgodilo, če ne bi imel znanja o prometnih predpisih in zvočnih signalih na semaforju.
Primeri informacij:
- nekdo je bolan, zato potrebuje informacijo o zdravilu,
- informacijo o vremenu želimo, ko načrtujemo izlet,
- informacijo o računalniku potrebujemo, ko kupujemo nov računalnik.
Podatek je predstavitev dejstva, da si ustvarimo informacijo. Pri tem moramo uporabiti svoje znanje in si tako razširiti svoje videnje o tem, kar predstavlja podatek.
Informacijo predstavimo s podatki, ki so uporabniku znani in razumljivi.
Primer

Informacija: Zunaj je vroče.
Podatek: Termometer kaže 32.5 °C.

Vsako sporočilo, ki nam pove nekaj novega, se imenuje