VLAK æestnajstega septembra 1849 je pripeljal v Ljubljano prvi vlak. V zaŸetku so po naçih progah vozile lokomotive Drava, Ljubljana in Triglav, ki so imele predpisano najveŸjo hitrost 40 do 50 kilometrov na uro. Ker so peŸi kurili z drvmi in so imele majhno kotlovno povrçino, so zmogle le majhno obremenitev, komaj do 170 ton. Pri lokomotivah fahrafeld, ki so imele tri vezane osi in veŸji kotel, so kot gorivo uporabljali koks in so zmogle §e obremenitve do 420 ton. Nagel razvoj prometa in izgradnja gorskih prog prek Semmeringa in naçega Krasa sta zahtevala tudi Ÿedalje hitrejçe in moŸnejçe lokomotive, ki bi zmogle tudi najveŸje vzpone. Lokomotive vrste 19 iz leta 1860 za potniçke vlake na ravninskih progah in tovorne lokomotive vrste 29 in 35 za gorske proge, ki so vozile med Ljubljano in Trstom, so bile v svojem Ÿasu med najte§jimi lokomotivami v Evropi. ¦e leta 1910 pa so vozile na naçih progah zelo kvalitetne lokomotive vrste 109, zadnji dve iz divaçke kurilnice sta prenehali voziti çele leta 1968. Hkrati z gradnjo prog je bilo Ÿedalje veŸ kurilnic, lokomotivskih in vozovnih delavnic, vodnih postaj in drugih objektov in naprav, ki jih je potrebovala vleŸna slu§ba. Leta 1846 je bila zgrajena kurilnica v Mariboru, leta 1849 v Ljubljani, leta 1860 v Zidanem mostu, leta 1876 v DivaŸi. Poleg veŸjih, matiŸnih kurilnic, so morali zgraditi tudi veŸ manjçih, tako imenovanih obratnih kurilnic, na primer na Pragerskem, v Celju, Borovnici, Pivki. S premogom so zaŸeli kuriti çele leta 1857. V zaŸetku so bili parni kotli çe tehniŸno neizpopolnjeni in so dajali le malo pare. Vodni zalogovniki pa so vsebovali samo çest do sedem kubiŸnih metrov vode, zato je bila potrebna gosta mre§a vodno-napajalnih postaj. Zlasti je bilo te§ko zagotoviti zadostne koliŸine vode na Krasu. Na Rakeku so jo morali naprimer Ÿrpati celo iz Cerkniçkega jezera. Po prvi svetovni vojni, so ostale pri nas v prometu lokomotive, ki smo jih podedovali od stare Avstrije, med njimi tudi veŸje çtevilo strojev vrste 80 in 24 ter 25 in razne druge. æele leta 1930 so takratne Jugoslovanske §eleznice kupile nove, sodobne lokomotive Borsing vrste 06, ki so zmogle 80 kilometrov na uro in so bile primerne za vleko vseh vrst vlakov.